Miren in sprejemajoč prostor za razumevanje doživljanja ter razvijanje uporabnih strategij za vsakdanje izzive.
Strahovi in tesnoba · OKM · ADHD · avtizem · samopodoba · motivacija · odnosi
Mladostništvo prinaša hitre telesne, čustvene in socialne spremembe. V tem obdobju mladostnik včasih potrebuje varen, zaupen in sprejemajoč odnos, kjer lahko brez pritiska govori o tem, kar doživlja.
Namen svetovanja ni ponuditi vseh odgovorov. Mladostniku pomaga bolje razumeti sebe, razvijati znanje in strategije ter poiskati naslednje korake, ki jih lahko uporabi tudi zunaj svetovalnega prostora.
Strah je običajen odziv, vendar lahko izogibanje sčasoma začne ožiti vsakdanje življenje.
V svetovanju mladostnik spoznava povezave med mislimi, čustvi, telesnimi odzivi in vedenjem. Postopoma raziskuje nove načine soočanja in vadi, kako ravnati tudi takrat, ko negotovost ne izgine takoj.
Cilj ni odsotnost neprijetnih občutkov, temveč več razumevanja, prožnosti in možnosti za dejaven naslednji korak.
Vsiljive misli, dvomi ali rituali so lahko povezani s sramom in občutkom, da o njih ni mogoče govoriti. Svetovalni pogovor pomaga razumeti krog, v katerem se težave vzdržujejo, ter iskati bolj uporabne odzive.
Pomembno: psihosocialno svetovanje ne nadomešča psihiatrične, kliničnopsihološke ali druge zdravstvene obravnave. Kadar stiska presega okvir svetovanja, je potrebna usmeritev k ustrezni strokovni obravnavi.
Izkušnja vsakega mladostnika je individualna. V ospredju so njegovo razumevanje sebe, konkretne potrebe, močne strani in izvedljivi koraki.
Izzivi so lahko povezani z organizacijo, načrtovanjem, začetkom in dokončanjem nalog, pozornostjo, impulzivnostjo, občutkom za čas ali motivacijo. V pogovoru mladostnik raziskuje delovanje izvršilnih funkcij, konkretne strategije in svoje močne strani.
Namen ni, da postane podoben drugim, temveč da bolje razume svoje delovanje in lažje izbere način, ki mu pomaga.
Pogovor se lahko dotika komunikacije, socialnih odnosov, sprememb, čustev in vsakdanjega delovanja. Pomembno je tudi razumevanje maskiranja ter prepoznavanje interesov, močnih strani in potreb.
Različnost ni predstavljena kot pomanjkljivost. V ospredju so samorazumevanje, postavljanje meja in razvijanje večje samostojnosti.
Stiske na področjih samopodobe, motivacije in odnosov so pogosto povezane. Svetovanje odpira prostor za razumevanje potreb in meja, sporazumevanje z vrstniki in starši ter iskanje načinov, kako se lotiti obveznosti.
Pomembni so majhni koraki in lastne izkušnje uspeha, na katerih lahko mladostnik gradi več zaupanja vase.
Pri delu so uporabljeni koncepti kognitivno-vedenjskega pristopa in pristopov tretjega vala, zlasti terapije sprejemanja in predanosti (ACT).
Pristop povezuje razumevanje misli, čustev in vedenja s psihološko prožnostjo, osebnimi vrednotami ter majhnimi, konkretnimi koraki.
Namen ni življenje brez stiske, temveč boljše samorazumevanje, zmožnost poiskati pomoč in več jasnosti pri naslednjem koraku.
Barbara Pribožič Ribič pri delu z mladostniki povezuje psihosocialno svetovanje, koncepte kognitivno-vedenjskega pristopa in ACT ter dolgoletne izkušnje na področjih komunikacije, motivacije, izobraževanja in dela z mladimi.
Delo prilagaja posamezniku. V ospredju so znanje in strategije, ki jih lahko mladostnik uporablja tudi pozneje, ter boljše razumevanje sebe in svojih naslednjih korakov.
Vprašajte o svetovanjuZa vprašanje o podpori mladostniku lahko pokličete ali pošljete e-pošto.